Ole Matagaluega mo le Lautele (Auaunaga taufale ma E e Leai ni fale e nonofo ai/ Housing and Homelessness Services) e maua mai ai fale mo ē e matua’i mana’omia lava.. E tatau ona e ausia uma tapulaa mo le agavaa e maua ai nei fesoasoani.
Nofomau (Residency)
E tatau ona avea oe ose tagata nofomau a Queensland. O isi tulaga ua mana’omia ai tagata mai isi settee e talosaga mai ona faalia ma tuuina mai faamaoniga ole mana’omia moni ona o atu ma nonofo i Queensland, o lenei mana’oga ole nofomau i Queensland ole a mafai ona le faaaogaina – (waived).
E mafai ona e talosagaina se fesoasoani mo se fale pe a e ausia isi tapulaa mo le agavaa uma nei:
- o oe ose sitiseni Ausetalia
- faataga ona avea ose tagata nofomautu
- agavaa mo le tulaga nofomautu (permanent residency) e ala i ni maliliega ile va o Ausetalia ma se isi atunuu
- iai se Visa Puipuia Faavaitaimi (Temporary Protection Visa)
- iai se Visa e Fa’aaoga mo sina taimi pu’upu’u (Bridging Visa) pe a faapea na e taofia se Visa Puipuia Faavaitaimi ae ua faagata.
A faapea na e talosaga mo le nofomautu, ae e te le o nofomau ile taimi nei, e mafai ona e talosagaina se fesoasoani mo se fale ma, pe a agavaa, tuu oe ile lesitala mo fale. Ae peita’i, ole a le ofoina atu ia te oe se fesoasoani mo se fale vagana ua avea oe ose tagata nofomautu.
Meatotino
E le tatau ia te oe poo se tagata ole aiga ona i ai ni ana (own) meatotino poo le i ai o sona sea i se vaega oni meatotino i Ausetalia poo nuu i fafo, e aofia ai:
- se fale, flat, potu poo se townhouse
- fanua tuufua ile taulaga e aofia ai ma fanua i nuu i tua (rural)
- fale e toso ese taavale poo se fale feavea’i (mobile home), karaveni poo se vaa e tumau pea le fesoota’i atu ile vai, eletise poo le kesi, poo
- Meafaitino mo fefaataua’iga mo pisinisi.
E i ai tulaga e faataga ai. Mo se faataitaiga, i tulaga o loo iai sauaga ile aiga, ulugalii malepe, faafitauli matua’i faigata, poo se fanua tuufua o loo iai ise nofoaga e afaina soo i mala faalenatura, ole a iloilo e le matagaluega lou tulaga. A iai sau karaveni ae ua aafia ile tapunia ole paka karaveni o loo e nofo ai, atonu e te agavaa.
A e pulea atoa poo se vaega oni meatotino ma e mana’omia se fesoasoani mo se fale, talanoa lau mataupu faatasi ma le matagaluega.
Ole limiti o ni meatotino e mafai ona faaliliu i tupe (liquid assets limit)
Ole limiti o meatotino e mafai ona faaliliu i tupe a lou aiga tuufaatasia, e tatau ona iai i totonu ole tapulaa o loo iai nei e tusa ai ma le toatele o lou aiga. A tuufaatasia meatotino e mafai ona faaliliu i tupe ale aiga atoa, ole a maua ai le aofa’iga ale aiga ua ta’ua o meatotino e mafai ona faaliliu i tupe ale aiga atoa (household liquid asset).
O meatotino e mafai ona faaliliu i tupe (Liquid assets) e aofia ai:
- tupe ile faletupe
- siea, tupeteu mo atina’e (investments) faamauina, o tupe o loo pule-faasoasoaina
- o fanua ua tuuina atu i ofisa e vaavaaia (trusts) , ma
- supa e totogi mai (pe a e ausia tausaga e amata ai ona maua le penisione).
E eseese limiti o nei meatotino e mafai ona faaliliu i tupe (liquid assets) e faatatau i aiga o tagata nofo toatasi, ma aiga e lua tagata pe sili atu. E iai :
- Tagata nofofua e to’atasi – $74,062.50
- Lua tagata pe sili atu ole aiga – $92,000.00
Tupe maua ale tagata lava ia
O tagata talosaga e tatau ona iai sana lava tupe maua mai i Queensland, ma e tasi le tagata talosaga ile aiga e tatau ona:
- maua se aofa’iga a la’ititi mai ile $182.13 ile vaiaso, ma
- e tatau ona maua lenei aofa’iga ile fa vaiaso ae e le’i talosagaina se fesoasoani ile su’eina ose fale.
Afai ua i ai sou Visa Puipuia Letumau (Temporary Protection Visa) poo nofo ise falepuipui ae e leai sou totogi o maua mai, e mafai ona e talosaga se fesoasoani mo se fale ile ma, pe a agavaa, tuuina ile lesitala mo se fale. Ae peita’i, ole a le ofoina atu se fale se’ia vagana ua maua sau totogi patino ia oe.
Atonu e tasi se tagata talosaga e mafai ona mauaina se aofa’iga pitoitiiti ua ta’ua atu i luga. O soo se isi lava tagata ole aiga e leai se totogi, pe maualalo le totogi, pe le mafai ona faailoa pe faamaonia lona totogi, ole a faavasegaina o sē e faavae lona totogi i luga o Peimeni Taitutusa ale Centrelink (Equivalent Centrelink Payment).
Ole Peimeni Taitutusa ale Centrelink, o peimeni e sili atu ona fetaui e tusa ai ma lou tulaga, e ui e te le’i agavaa pe ausia nisi o mana’oga i peimeni. Ole Pemeni Taitutusa ale Centrelink e faalagolago, ae le limiti ai, i tausaga, tulaga faaipoipo, ma poo e nofo ile fale poo e nofo ise isi nofoaga, ma pe o iai sau fanau.
Tupe Maua mai ale Aiga
E tatau ona iai sau tupe maua mai ina ia agavaa ai oe ile fesoasoani mo se fale. Aumai le aofa’iga atoa ole totogi (gross - ae le’i aveesea le lafoga) a lou aiga, o lona uiga faaopopo uma totogi o tagata ta’itasi. O isi tupe maua e iai alauni e totogiina ele Centrelink, e le o aofia i le aofa’iga faaopopo lenei ole vaiaso.
Ole aofa’iga o totogi uma (gross) ale aiga atoa i vaiaso taitasi e tatau ona la’ititi ifo nai lo aofa’iga nei:
| Tupe maua mai | Numera o tagata ile aiga |
|---|---|
| $609 | tagata nofofua, e leai se fanau. |
| $755 | tagata nofofua, tasi le tamaititi ulugalii ae leai se fanau, poo tagata nofofua e to’alua. |
| $877 | tagata nofofua, lua tamaiti ulugalii ma le tamaititi ulugalii ma le tagata nofofua e tasi lua tagata nofofua ma le tamaititi, pe tolu tagata nofofua. |
| $999 | tagata nofofua, tolu pe sili atu tamaiti ulugalii ma tamaiti e to’alua tolu tagata nofofua ma le tamaititi lua tagata nofofua ma tamaiti e to’alua, pe fa tagata nofofua. |
| $1,121 | ulugalii ma tamaiti to’atolu pe sili atu lima tagata nofofua ulugalii ma tamaiti e to’alua ma le tagata nofofua lua ulugalii ma le tamaititi e tasi pe sili atu tasi le ulugalii, tasi le tagata nofofua ma tamaiti e to’alua pe sili atu, poo nisi aiga e lima pe sili atu tagata e aofia ai tagata matutua e to’alua. |
Talafeagai ole fale o loo iai nei
E tatau ona e ausia se tasi o nei tulaga e faaalia ai o lau fale o loo iai nei e le o faamalieina ai ou mana’oga:
- E le o iai sou fale poo ua tau oo ise tulaga ole a leai ai se fale.
- E tatau ona e nofo ise nofoaga faapitoa ina ia maua ai auaunaga e te mana’omia, maua ai sau galuega, faia o tiute tauave faaleaganuu, faigofie mo tamaiti ma le aiga/ma e maua ai fo’i fesoasoani faasamasamanoa.
- Ole ata o loo fausia ai le fale lea e te nofo ai nei ma/poo le toatele o lou aiga, e le o talafeagai ma mana’oga a lou aiga, poo ua iai se faletonu e ono lamatia ai le soifua maloloina ma le saogalemu.
- O loo e totogia se vaega tele o lou totogi ua le mafai ona e totogia agai i lau lisi.
Ua faasino ane oe e le vaega o Auaunaga mo ē ua Mama’i faaletonu tino (Disability Services) ona ua iloa ua ia te oe se ma’i faaletonu ile tino ma e mana’omia ai se isi fale.
Talosagaina se fesoasoani mo se fale
Faafesoota’i le ofisa o Auaunaga mo se Fale, ina ia faatulaga se taimi e talanoa ai mataupu e faatatau poo e agavaa ma poo a ou mana’oga mo se fale, mo se faata’ita’iga:
- o fea e te fia nofo ai
- e fia potumoe e mafai ona e maua
- o iai sau mana’oga patino poo lou aiga fo’i.
Ole ‘aufaigaluega ole a fautua oe i pepa e ao ona e aumaia mo le faatalanoaga.
Ole soli tulafono i lalo o le Tulafono o Fale 2003 (Housing Act 2003) pe a aumai ni faamatalaga pepelo poo e le sa’o foi ile Matagaluega ma lou iloa lelei e pepelo, e ono a’afia ai se faa’ai’uga e faatatau i lou agavaa i auaunaga mo fale.
Iloiloina o lou agavaa ise fesoasoani mo se fale
E tatau ile matagaluega ona fai ma iloilo lou tulaga agavaa a’o iai pea lou igoa ile lesitala mo fale. Ae e le’i ofoina mai se fale, ole a toe iloilo lou agavaa e tusa ai ma tulaga uma o loo faatatau iai. A e le toe agavaa, ole a le toe ofo atu se fesoasoani ile su’eina ose fale ma ole a ave’esea loa lau pepa talosaga mai ile lesitala mo fale.
A le o agavaa pea oe ae ua suia lou tulaga (mo se faataitaiga, ua faaitiitia lau tupe maua), faamolemole faafesoota’i le ofisa o Auaunaga mo Fale e talanoaina ai lou tulaga lea.
Mo nisi faamatalaga
Faamolemole faafesoota’i mai le ofisa o Auaunaga mo Fale.




This work is licensed under a Creative Commons Attribution 3.0 Australia License