Queensland Government
Department of Housing and Public Works

E taumafai le Matagaluega mo Komiuniti (Auaunaga tauifale ma Ē e Leai ni fale e nonofo ai/ Housing and Homelessness Services) e maua ni fale e talafeagi mo mana’oga ose aiga, mo se faata’ita’iga, pe fia potumoe talafeagai, le ituaiga o fale e talafeagai, ma o loo ise nofoaga lelei.

E na’o o Queensland e mafai ona e talosaga ai ile matagaluega mo se fale talu ai e iai a latou fale, poo fea lava o e nofo ile taimi nei. E tusi mai ise lisi ni nofoaga se ono e pei o (nofoaga i tua o a’ai, taulaga, a’ai) o loo e filifili iai, vagana ai:

  • ua e fa’aalia e iai se mana’oga ise nofoaga patino, poo
  • ua tuu ile lisi o e naunau mo se nofoaga poo se lisi ose nofoaga tu’ese.

Potumoe e tatau ona e maua

Ole ata e sosoo mai e na’o se ta’iala mo potumoe e mafai ona maua e aiga eseese. Pe fia potu moe e avatu mo oe e mafai ona suia ona o tausaga, ituaiga ma le fuainumera o tagata i lou aiga ma le ituaiga o fale e te naunau e nofo ai. Fua i luga ole fuainumera ose aiga, o le a vaaia ai se fale e talafeagai.

Ituaiga o fale Aiga
Fale mo se tagata matua
  • tagata nofofua e sili atu ile 55 tausaga
  • ulugalii e sili atu ile 55 tausaga
Tasi le potumoe (soo se ituaiga o fale)
  • tagata nofofua
  • ulugalii
Lua potumoe (soo se ituaiga o fale)
  • 2 tagata nofofua o loo nonofo faatasi
  • tasi le nofofua/ulugalii ma ni tamaiti se 1-2
Tolu potumoe (soo se ituaiga o fale)
  • 3 tagata nofofua o loo nonofo faatasi
  • tasi le nofofua/ulugalii ma tamaiti e 2-4
Fa potumoe (soo se ituaiga o fale)
  • 4 tagata nofofua e nonofo faatasi
  • tasi le nofofua/ulugalii ma tamaiti e 3-6
Lima potumoe* (soo se ituaiga o fale)
  • 5 tagata nofofua e nonofo faatasi
  • tasi le nofofua/ulugalii ma tamaiti e 4-8
Ono potumoe* (soo se ituaiga o fale)
  • 6 tagata nofofua e nonofo faatasi
  • tasi le nofofua/ulugalii ma tamaiti e 5-10
Fitu potumoe* (soo se ituaiga o fale)
  • 7 tagata nofofua e nonofo faatasi
  • tasi le nofofua/ulugalii ma tamaiti e 6-12

A talia oe mo le mauaina ose fesoasoani mo se fale, e tatau ona e faailoa ile matagaluega pe a iai se tulaga ua sui i lou aiga poo se mana’oga mo se fale. Ole a iloilo lou agavaa ma le mana’oga mo se fale ae e le’i ofoina atu.

O isi mataupu e aafia ai le mauaina o potumoe

A iai ni suiga i lou aiga atonu e aafia ai potumoe e tatau ona e mauaina (bedroom entitlements) e mana’omia ona e faailoa vave atu ile matagaluega nei suiga.

E masani lava e le sili atu nai loo le lua tamaiti ole ituaiga e tasi (same gender) e nonofo ile potu e tasi. Ae peita’i, e mafai e tamaiti ole ituaiga e tasi ona nonofo ise potu e tasi pe a telē le potumoe.

A iai se va tele o tausaga o nei tamaiti ituaiga tutusa, e pe a ma le fitu tausaga e eseese ai, e tofu le tamaititi ma lana potu.

A faapea ua e ma’itagata poo se isi fo’i o lou aiga ua ma’itaga mo masina e tolu pe sili atu, ma ua faamaonia mai e se pepa a le foma’i, ole a faataga ona avatu se potu mo le pepe poo le a lava le ituaiga.

O ulugalii e maua le potu e tasi. O isi tagata ole aiga e18 tausaga pe sili atu e maua fo’i se latou lava potu.

A faapea o loo nonofo lau fanau ia te oe (regular custody), ole a iloilo lou tulaga aga’i i faatulagaga ale matagaluega e faatatau i tamaiti. E tatau ona faalia mai pepa o loo nonofo mau tamaiti ia te oe.

A mana’omia e se tagata ole aiga se isi potu ona o tulaga soifua maloloina poo le vaivaiga ile tino, pe ona ole mana’omia ose fesoasoani, poo le nofo ai ose tausi ma’i, talanoa ile ofisa o Tautua mo ni Fale o lata ane, e faatatau i nei mana’oga.

Taliaina ose fale e la’itiiti numera o potumoe

A manatu le matagaluega e le tumu ai se fale, e mafai ona iai oe ise lisi o fale e laiti numera o potu ina ia maua vave ai sau fale.

Ole ofoina atu ose fale e faalagolago ile avanoa mai o fale ile nofoaga na e talosagaina mai, faapea ma le numera o tagata o loo muamua atu ia te oe ma e sili atu a latou mana’oga nai ia te oe.

A faapea ua maua sau fale la’ititi, ole suia ise fale telē e faato’afai pe a manatu le matagaluega ua iai se tulaga faapitoa ua mapuna mai.

Ituaiga o fale

E mafai ona iai oe ise lisi mo se tasi o nei ituaiga o fale o loo avanoa i nofoaga e ono ma e fetaui potumoe e tatau ona e mauaina mo le aiga.

Fale tu’ese (Detached house) Ose fale e 2 pe sili atu potumoe i luga ose poloka fanua
Fale Pi’ilua (Duplex) E 2 fale e va ise puipui ae e ta’i 1-3 potumoe ma o loo iai i luga ose poloka fanua.
Fale Putuputu (Cluster house) O fale e pipii pe tu’eseese o loo iai potumoe e ta’i 2-4 o loo iai ise nofoaga e tele ai fale.
Falefaa-letaulaga (Townhouse) O fale e 1-4 potumoe ta’itasi, ae va i puipui.
Falefaa-vaega / feleki / iunite (Apartment / flat / unit) E masani lava ose fale e fogāfalelua pe sili atu, ma e ta’i 1-3 potumoe o ia fale ta’itasi.
Iunite mo tagata matutua (Senior’s unit) O loo avanoa lea mo tagata matutua e 55 tausaga ma o fale e masani ona iai fogāfalelua 1-2 ma e ta’i1-2 potumoe o fale ta’itasi.

*O le a siakiina pea lava e le Matagaluega mo le Komiuniti (Auaunaga mo Fale ma E leai ni Fale e Nonofo ai (Department of Communities (Housing and Homelessness) poo e manaomia pea se fale e faapenei lona lapo'a.

Talanoa ise ofisa o Auaunaga mo ni Fale e faatatau i ituaiga o fale o loo avanoa i nofoaga e ono na e filifilia.

Mo nisi faamatalaga

Faamolemole faafesoota’i le ofisa o Auaunaga mo ni Fale. E le gata i lea vaai pepa o faamatalaga moni (fact sheets):

  • Faatalitali ise Fesoasoani mo se Fale (Waiting for social housing)
  • Pe a ofo atu se fesoasoani mo se Fale (Being offered housing assistance)
  • Aitalafu tuai o loo iai ile Matagaluega mo le Komiuniti- Auaunaga tauifale ma Ē e leai ni fale e nonofo ai (Prior debts with the Department of Communities - Housing and Homelessness Services)
  • Fesoasoani ise fale mo tagata e iai se ma’I faaletonu ole tino (Housing assistance for people with a disability)
  • Tagata e Vaavaaia ma e Pulea (Guardians and Administrators)